Oman – gorovje Al Hajar (Al Hajar mountains)

OK, pa začnimo z Omanom. 14 dni, 3000 prevoženih kilometrov, porabljenih 500 litrov bencina, za kar smo odšteli cca. 120 EUR (bencin je v Omanu še vedno cenejši od navadne vode),12 različnih lokacij za kampiranje in še bi lahko našteval. Odlična destinacija, ki pa se na žalost spreminja s svetlobno hitrostjo. Gradijo se nove ceste, plaže se počasi polnijo s hoteli za petičneže… Ker bo Oman v tej različici možno videti le še kakšno leto ali dve, resno razmišljam o novem obisku te države – igram se z idejo o organizaciji 10 dnevnega foto tečaja v Omanu, pravo poletno turo v naši zimi 2013/14 – ugodno, predvsem pa polno neverjetnih lokacij.

Prvi post pa o gorovju Al Hajar oziroma naši poti po kamnitih gorah Omana. Ker je bil naš plan res natrpan in smo skušali videti čim več, smo se v gorah potikali le 3 dni. Iz Nizwe smo se najprej podali proti Wadi Ghulu in kasneje najvišji gori Omana Jebel Shamu (po naše gori sonca).Vrh gore (3075 metrov) smo iz našega kampa na 2000 metrov gledali le od daleč a verjemite, razgledi iz šotora so bili fenomenalni. Razlog je bil Wadi Nakhur, pravijo mu tudi Grand Canyon Omana, ki se je razpostiral le nekaj metrov pred našimi šotori. Kasneje nas je pot vodila čez gorske prelaze do verjetno najlepše gorske vasice Omana – Bilad Sayt. Vmes smo obiskali še Snake canyon, ki ni dobil ime zaradi kač temveč njegove zavite oblike ter little Snake Canyon. Oba sta prava magneta za ljubitelje malo bolj zahtevnega canyoninga.

OK, lets begin with Oman. 14 days, 3000 kilometers, 500 liters of petrol, which costs us approx. € 120 (petrol in Oman is still cheaper than water), 12 different locations for camping and I could go on. A great destination, that is, unfortunately, changing with the speed of light. They are building new roads, new hotels on the coast… I think that Oman in this version can be seen only in maybe next two years. And because of that I am seriously thinking about visiting this new country again – I am playing with the idea of organizing 10-day photo course in Oman, true summer adventure in our winter 2013/14 – cheap and ful of incredible locations.

The first post is about the Al Hajar Mountains or our way through rocky mountains of Oman. Since our plan was really crowded and we tried to see as much as possible, we roamed the mountains in just 3 days. From Nizwa we first travel to Wadi Ghul and Oman’s highest mountain, Jebel Sham (mountain of sun). We saw summit of the mountain (3075 meters) from our camp at 2000 meters  but trust me, the views from the tent were phenomenal. The reason was Wadi Nakhur, also called the Grand Canyon of Oman, which was just a few meters from our tents. Later, the path led us through the mountain passes to the most beautiful mountain village of Oman – Bilad Sayt. In between we visited the Snake Canyon and little Snake Canyon – both are a magnet for canyoning enthusiasts.

Related posts:

  • 26. February, 2013 - 22:48

    Marko - Kul, kul! Precej pa spominja na Maroko.

    p.s. se javim za asistenta na foto tečaju 😉ReplyCancel

    • 27. February, 2013 - 21:01

      mcorel - Ja, je precej podoben. Samo ljudje so 100x bolj prijazni. Drugače sta pa obe destinaciji zakon. O asistentu bom pa premislil 🙂 LpReplyCancel

  • 27. February, 2013 - 21:06

    Marko - Ja, Maroko je že predolgo turistična destinacija, da bi se prijaznost ohranila. Ti kar razmisli, maš še čas 😉ReplyCancel

  • 28. February, 2013 - 08:53

    Sašo - Bravo, Matjaž. Super fotke! Sem bil v Omanu v začetku decembra in sem prav tako kot ti navdušen. Najbolj pa nad prijaznostjo domačinov. Super destinacija.

    Ste šli tudi na jug, proti Jemnu?

    Kako si bil pa zadovoljen s hrano?ReplyCancel

    • 3. March, 2013 - 23:09

      mcorel - Živjo Sašo. Potem nas je bilo pa kar nekaj SLovencev tam dol v zadnjih mesecih – sem slišal še za en par. 🙂 In kje si se potikal in koliko časa? LpReplyCancel

  • 4. March, 2013 - 11:02

    Sašo - Midva sva bila od 2.-16.12. Bila sva pa en teden v Soharju in okolici, en teden pa v Surju in okolici. Za jug je zmanjkalo časa.
    🙂ReplyCancel

  • 26. June, 2013 - 13:18

    Nina - fantastične fotke..čisto po naključju prišla na stran… mogoče sva bila ta par midva 😉 hehe… potepala po Omanu konec januarja… neverjetna država in tudi jaz resno razmišljam, da bi jo obiskala še enkrat in to čimprej, predno izgine v tako privlačni obliki, kot sva jo uspela spoznati…da ne govorim, da je ostalo še toliko področij, ki kar kličejo najino ime 😉ReplyCancel

    • 26. June, 2013 - 17:55

      mcorel - Živjo Nina,
      bosta kar ta prava 🙂 Ja, enkratna država. Za nas turiste je res škoda, da se spreminja tako drastično in tako hitro. Upam, da mi bo uspelo iti tja dol še enkrat. Mogoče se pa celo srečamo 🙂 LpReplyCancel

  • 27. June, 2013 - 08:13

    Nina - Nikoli se ne ve 😉 no, potem gremo pa na…hmm..pivo ne bo šlo, ampak na kavo. Jaz sem od kolegice vedela le za Saša, da je bil nekaj pred nama dol… Midva greva naslednjič proti Jemnu in definitivno na otok Masirah, za katerega nama je zmanjkalo časa in mi je blazno, blazno žal…
    Aja, tele sugar dunes – bele sipine južno od otoka… midva sva jih iskala, pa jih nisva našla v tako veliki obliki kot vi..kje pa je to bilo točno – oz. blizu katerega mesta? LpReplyCancel

    • 27. June, 2013 - 18:44

      mcorel - Ja, kava al pa sok bi bila čisto OK 🙂 Lahko se pa slišimo in kakšno rečemo še v živo. Ja, bele sipine so malo bolj južneje – od vasice Kalouf naprej proti jugu. Malo komplicirano jih je najti – nam je pomagal lokalni ribič – če boš potrebovala natančne napotke, ti jih z veseljem dam. LpReplyCancel

  • 28. June, 2013 - 13:53

    Nina - zmenjeno ;)če oz. bolje – ko naju pot spet ponese tja, pa res povprašam za natančnejšo pot :)lep vikend!ReplyCancel

Your email is never published or shared. Required fields are marked *

*

*