Jutranja vožnja po Sumbi in slapovi We Kacura, Indonezija

Sumba

Iz mesta Waikabubak, ki leži v osrednjem delu zahodne polovice otoka Sumba, smo se na pot odpravili še v trdi temi. A odhod iz hotela ni bil ravno običajen. Kljub temu da smo lastnikom prejšnji dan povedali, da bomo hotel zapustili sredi noči, so nas nekaj metrov visoka glavna vrata pričakala zaklenjena. V hektičnem iskanju je Jaka našel ključ, ki pa se je ob uporabi zlomil v ključavnici. Na koncu nam tako ni ostalo drugega kot plezanje čez vrata. 🙂

Ko smo končno štartali in kljub temu, da smo dobro vedeli, kam gremo, je bila vožnja ovita v tančico noči. Po dobrih tridesetih minutah vožnje smo se še vedno v temi ustavili ob cesti. Po zvokih smo hitro ugotovili, da nas obkrožajo potočki – glede na glasno regljanje so bili polno žab. Ob prvem svitu je temna pokrajina končno dobila prve obrise: znašli smo se sredi neskončnih riževih polj.

Slapovi oziroma kaskade “We Kacura” so verjetno najbolj obiskana naravna znamenitost na otoku Sumba, a tisto jutro so bili povsem naši. Prizor je bil resnično idiličen – modri, turkizni bazenčki pod majhnimi kaskadami, okoli pa minimalistične riževe terase, palme in nekaj lesenih kolib, ki jih uporabljajo domačini.

Po sončnem vzhodu smo se nato počasi odpravili naprej proti jugu otoka – a o tem več v naslednji objavi.