Ilovik in Mali lošinj – kajakiranje, Hrvaška

Ker imam glede na “najnovejše” izračune do penzije le še dobrih 6342 dni, žena pa nekaj 100 več, je bil čas za še en solo trip in privajanje na težke penzionistične dni, ko bom moral sploh na začetku, v tistih prvih nekaj 100 dneh, vandrati naokrog sam. OK, mogoče se bo s penzionom zaradi pokojninskih reform vse skupaj zavleklo še za kakšen dan, a priprave na bližajoče spremembe so pač nujne. 🙂 Tokratna solo akcija je bila spet večinoma obarvana kajakaško, za končno destinacijo pa sem si izbral Lošinj in idilični Ilovik.  

S kajakiranjem sem začel zgodaj zjutraj na parkirišču blizu kampa Poljana in se napotil ob zahodni obali Lošinja proti jugu. Vreme je sodelovalo, morje je bilo kot olje in južno od Čikata je veslanje kmalu postalo ekstra zanimivo. Najprej se mi je dvakrat pred čoln tik pod gladino zapeljala neznana “beštija” dolga cca. meter in pol, mogoče celo dva. Zaradi sonca sem videl le njegovo vitko obliko in kačasto premikanje med plavanjem. Rekel bi, da je bil kuža, mogoče pa tudi morska zlata ribca. 🙂 No, čez dobre pol ure so sledili bolj simpatični prebivalci morja delfini, ki jih je bilo več kot 10, proti jugu pa smo pluli skupaj več kot pol ure. Ilovik, otok, ki leži tik pod Lošinjem, je bila moja edina postaja prvega dne. “Glavno” mesto otoka z istim imenom je bilo konec maja res idilično, skoraj brez obiskovalcev in vandranje med simpatičnimi hiškami ni bilo prav nič napačno. Na južni strani otoka najdemo tudi dva najlepša zaliva. Če je bila plaža Przine “polna” jahtašev, pa sem imel zaliv Parknu le zase. Noč je bila mirna, na začetku noči so me prebudili le pihajoči zvoki delfinov, ki so počasi plavali mimo Parknu plaže. Naslednje jutro sem nadaljeval s kajakiranjem v smeri Male in Velike Orjule ter hrvaške “blue hole”. Po še enem srečanju z jato delfinov sem zavil proti severu. Po Luki Rovenski in zalivu Veli Lošinj je bil pred mano še zadnji, najbolj dolgočasen del poti a tudi tega sem po težkih mukah nekako zvozil. 🙂