.jpg)
3168 metrov visoka gora Pelmo je vidna že od daleč. Kot mogočen naravni betonski blok se dviga nad dolinami tega dela Dolomitov in že na prvi pogled vzbuja spoštovanje.
Ker je bila vremenska napoved za ves dan odlična – brez sledu o kakršnihkoli popoldanskih nevihtah – smo se odločili, da izkoristimo priložnost in se povzpnemo na Col de la Puina, travnat greben, ki leži tik pod Pelmom, pozno popoldne, nato pa na vrhu pričakamo magični sončni zahod. A vreme je imelo tisti dan očitno svoje načrte. 🙂
Col de la Puina velja za manj obiskan vrh v Dolomitih, a ponuja neverjetne razglede v vse smeri. Pohod je kratek, saj se dobrih 500 metrov višinske razlike premaga v približno uri in pol. Pravijo, da so najlepši vzponi na ta travnati greben prav jeseni, ko zažarijo macesni, raztreseni po okoliških pobočjih. In tisti, ki to pravijo, imajo še kako prav – tura je res fantastična, razgledi pa naravnost čudoviti.
V našem primeru je vse skupaj začinila še jesenska snežna nevihta, ki se je razvila tik pred vrhom, zaradi česar smo tiste zadnje metre vzpona do vrha prestavili na naslednjič. 🙂
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
