Ker hribov v snežnih razmerah v Kočevskem rogu še ne poznamo, smo včeraj za spremembo zavili proti jugu v iskanju tiste prave snežne pravljice. Najlepše zimske gozdne kulise sem vedno povezoval s pokljuškimi gozdovi oz. gozdovi na Jelovici ali pa na Pohorju, grebenu Smrekovca… Ko pa mi je sosed pred dnevi razlagal, da so kljub mojemu skeptizicmu marsikatere poti po Kočevskem rogu splužene zelo hitro po sneženju, kar omogoča dober dostop do kakšnih bolj oddaljenih koncev, je bilo treba zadevo enostavno sprobat. Vremenska napoved z rahlim sneženjem za jugovzhod dežele je skupaj s konkretnim sneženjem nekaj dni nazaj obljubljala zimsko pravljico. In to smo tudi dobili. 🙂 Cesta navkreber proti Bazi 20 je bilo splužena, kot da bi šlo za glavno prometnico med pokrajinami. Parkirali smo na glavnem parkirišču ob Bazi, potem pa smo se zagnali v hosto. 🙂 Bazo 20 sem obiskal že nekajkrat a glede na včerajšnjo avanturo lahko rečem, da je obisk nekaj posebnega ravno v zimskih razmerah. Plan je bil tudi, da najdemo in obiščemo Partizansko bolnišnico Zgornji Hrastnik a na žalost je ostalo le pri planu. Prišli smo sicer zelo blizu, a brez konkretnega GPS-a včeraj enostavno ni šlo. Sledil je le še krajši piknik na dekci na parkirišču baze v močnem sneženju, potem pa je bil tudi zaradi sneženja čas, da se na hitro poberemo v dolino. 🙂