Če je mesto São Luís vstopna točka za odkrivanje zvezne države Maranhão, pa je mesto Barreirinhas glavno središče za raziskovanje naravnih čudes narodnega parka Lençóis Maranhenses. Kot tako Barreirinhas ponuja praktično vse, kar ponujajo podobni turistični centri po svetu – od pestre izbire prenočišč različnih cenovnih razredov do odličnih restavracij. Kot izhodiščni točki za obisk parka se ponujata tudi vasici Santo Amaro in Atins; slednji je res kul in smo ga obiskali spotoma, tik pred začetkom našega trekinga.
V našem primeru smo v mestu Barreirinhas prespali tako noč pred 4-dnevnim trekingom kot tudi noč po njem. Razdalje v Braziliji so ogromne in niti pomisliti nismo hoteli, da bi se po štirih dneh bosonogega trekinga še isti dan odpeljali naprej.
Večina obiskovalcev si svetovno znane peščene sipine z modrimi lagunami ogleda v sklopu enodnevnega izleta. Ti izleti vas zapeljejo do natančno določenega območja, ki je dostopno s terenskimi vozili (4×4). Na nekaterih delih je turistov res ogromno, a se ob izbiri dobre agencije in uporabi terenca vedno najdejo tudi manj obljudeni kraji.
Ker pa vemo, da se je treba za najlepše stvari potruditi, smo se odločili za 4-dnevni pohod. Ta je bil popolnoma organiziran s strani lokalne agencije, ki je poskrbela za vodnika, prenočišča, vso hrano in vse transporte.
Vse skupaj se je začelo zjutraj, ko smo se skupaj z drugimi enodnevnimi turisti podali na poldnevni izlet po reki Preguiças, ki ponuja idilično uverturo v odkrivanje tega dela Brazilije. Medtem ko se na eni strani reke bohoti tropski gozd, poln življenja, se na drugi dvigajo fantastične sipine, ki jih občasno popestrijo le tradicionalne kolibe lokalnih ribičev. Na postajah ob reki je mrgolelo ljudi, a vsi so se držali tistih nekaj zaplat peska ob čolnih. Le nekaj deset metrov stran pa si imel čudovito pokrajino praktično povsem zase. Včasih res težko razumem logiko množičnega turizma.
Po zadnji postaji v lokalni restavraciji, kjer nas je čakala prava pojedina, pa se je šele začela naša unikatna avantura. Enodnevne turiste smo pustili za seboj in se s čolnom odpeljali do vasice Atins. Tam nas je že čakal terenec, s katerim smo se dobro uro vozili do samega začetka trekinga.
O tem, kako je potekal sam pohod in kako izgleda življenje med sipinami, pa več v naslednji objavi!
