Leto 2025 v fotografijah: od Sumbe do Dolomitov

Če smo v naših koncih že prečrtali leto 2025, so ga na Tajvanu po Minguo koledarju prav tako – zakorakali so v leto 115. Na Kitajskem bodo v kratkem prečrtali leto Kače, medtem ko bo v nekaterih drugih koledarjih prehod v novo leto šele prišel. Če sem prav pogledal, bodo po budističnem koledarju aprila zakorakali v leto 2569, po koptskem koledarju pa septembra v leto 1743.

Leto 2025 je bilo na globalni ravni precej kaotično; svet dnevno stresajo najrazličnejše ekstremne stvari. Zato kakšno jamranje in pritoževanje niti ni na mestu – sploh v našem primeru, ko je bilo leto 2025 glede na vse prav rajsko. Zdravje je štimalo, uživali smo doma in v tujini, in res – letu 25 lahko samo kapa dol.

Da pa malo povzamem vse skupaj, spodaj nekaj izbranih fotografij ter kratek povzetek dogajanja

• Naša Dolenjska hacienda je zadetek v polno. Ena najboljših odločitev zadnjih let je bila, da smo najprej kupili zemljišče, nato pa se podali v gradnjo naše male hiške. Priznam, gradnja je bila kar stresna, a ko smo končno uredili vse – ob koncu leta dobili uporabno dovoljenje in hišno številko – je bilo veselja v bajti ogromno. Okolica hiške je sanjska. Ponuja neskončno možnosti za outdoor aktivnosti, ki jih izkoriščamo do zadnjega. In divje živali? Tiste nas spremljajo na vsakem koraku. Srne, jeleni, lisičke, kune so kar ob hiši, ob reki Krki se repertoar že lepo dopolnjuje. Bobri so prava zgodba zase (škoda na drevesih je ogromna, morda bo treba kaj ukreniti), vidre so simpatične, a zmagujejo – kot vedno – medvedi.

• Po dolgem času sem se lansko leto spet odpravil sam v tuje kraje. Ana in Jaka se mi tokrat nista mogla pridružiti, ostati doma pa tudi ni bila opcija, zato sem spet odšel v Indijo. 🙂 Tokrat sem raziskoval manj obiskane predele – Orisso in Chhattisgarh – regije, ki jih popotniški vodiči pogosto preskočijo. Potovanje je bilo naporno, a vredno vsakega evra. Vrhunci? Definitivno sprečanje in spoznavanje neverjetnih plemenskih kultur in pa seveda festival Holi, ki je zgodba zase. To je nekaj, kar moraš enostavno doživeti. 🙂

• Z Sinkotom, ki bo vedno Sinko, kljub temu, da me je že prerastel tako v višini kot v dolžini stopal, sva preživela nekaj res epskih skupnih dni. Prva avantura je bila del MEPI odprave, kolesarjenje iz Domžal do Pirana. Nepozabno! Edino, kar lahko rečem, je, da se za take trenutke resnično živi.

• Kar se tiče kajakiranja, smo imeli za leto 2025 velike plane. Na žalost pa se je zgodilo nekoliko drugače, kot smo si zamislili. Med super kajakaškim izletom od Cresa do otokov Oruda, Orjule in Ilovik sem si poškodoval roko, ki mi ni dala miru vse do zime. Upam, da bo leto 2026 na tem področju boljše in da bodo kajakaški izleti zopet tekli brez nevšečnosti.

• V drugi polovici leta sva skupaj z Ano skušala za bikepacking navdušiti še dobre prijatelje in skupaj smo odkolesarili gorenjski del famozne “West Loop” ture po Sloveniji. V super družbi, obdani z neverjetno panoramo, preprosto ne more biti slabo. Tole turo bomo zagotovo ponovili še kdaj, saj je to guštiranje v najbolj pristni obliki – svoboda, narava in smeh na vsakem kilometru.

• Poleti smo Sinkota, po uspešno končani osnovni šoli, peljali na malo daljši dopust. Če smo prvih 14 dni skupaj odkrivali fantastičen otok Sumba, sva naslednjih 14 dni sama z Jakom raziskovala severni del Sulawesija in arhipelag, ki leži še bolj na sever proti Filipinom. Fantastični kraji, ki ponujajo praktično vse, kar si popotnik lahko želi: čudovite plaže, neverjetne koralne grebene, srečanja z divjimi živalmi – tako v morju kot na kopnem – in seveda prijazni lokalci, ki potepanju dodajo tisto pravo piko na i.

  

No, dogajalo se je še bistveno več – od različnih kolesarskih tur do fantastičnih jesenskih pohodov. Skoraj sem pozabil omeniti tudi jesenske Dolomite in Lago di Garda, ki sta bila prav tako čista petka. Spodaj pa le še nekaj hitro izbranih fotografij, ki ujamejo del teh nepozabnih doživetij.