To je to. Parcela, no, boljša beseda je posestvo, katerega se zagotovo ne bi branil. 🙂 Po spanju na posestvu “Namtib desert lodge” smo mislili, da boljše pač ne more biti. Pokrajina je bila fantastična, prav tako kamp oz. tistih nekaj parcel, ki je bilo namenjenih popotnikom. Po pol ure vožnje do glavne ceste, 15 minutni vožnji po glavni cesti in uri po dovozni cesti do glavne hiše posestva Koiimasis smo ugotovili, da očitno obstajajo še lepši kraji. Dovozna pot je bila kot iz filma. Prašna, napol puščavska, z gorami na obeh straneh ter oriksi, ki so prosto tekali ob cesti. Na koncu, ko se je cesta že skoraj zabila v goro, pa oaza zelenja in živali vsepovsod. Noji, antilope, pegatke in vsa ostala perjad … Neverjetno. Na posestvu smo preživeli dve noči, uživali v naravi, pohodih, se gurmansko razvajali z nojevimi jajci, opazovali živali, občudovali čarobne afriške sončne zahode. Skratka, čista beda. 🙂
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
