Potovanje po Orissi, Indija – javljanje s poti

4.3.2025

Spet v Indiji.  Če me do 2017 v te konce sploh ni vleklo, me po prvi Indiji sem vleče non stop. Tokrat sem na žalost sam. Žena je pač pridna in služi milijone, mulc pa je že cisto v akademskih vodah. No, če bi v program stisnil kakšno ribičijo, bi bila šola pri njem takoj na stranskem tiru. Tokrat sem odvandral v predel Indije, kamor ne zaide veliko popotnikov, mene pa vleče sem že leta – Orissa je namreč na spisku želja že kar nekaj časa . Indije se spreminja z neverjetno hitrostjo in spremembe napram 7 letom nazaj vidim povsod. No, določene stvari so se spremenile v drugo smer – po novem očitno turisti ne morejo vec kupiti lokalnih sim kartic. Kaj je razlog temu ne vem, sem pa na letališču v Mumbaiju srečal kar nekaj zbeganih turistov, ki so mi obupano razlagali, da ne vedo, kaj narediti, saj imajo na telefonu praktično vse. No, temu se reče lepote digitalizacije. Da so se stvari na področju sim kartic res zapletle sem kasneje ugotovil tudi sam. Praktično na nobenem prodajnem mestu v okolici letališča ni bilo možno kupiti kartice, sam pa sem potem tudi zaradi prometne nesreče ( verižno trčenje rikš brez zapletov) skoraj zamudil naslednji let ( sim kartice so nedostopne tudi v orissi). Naslednje dni so pred menoj zadnji kotički Orisse, kjer še lahko najdemo unikatna plemena tega dela sveta. Zgoraj le ena fotka tetk, ki sem ju imel priloznost srecati danes. Tako nasmejanih modelov pa še ne. Non stop samo smejanje in petje. Nepozabno.

9.3.2025

Ta “Medusa” pa paše kot že dolgo ne, sploh ker je za mano nekaj pestrih in nadvse vrocih dni. Dobiti pivo v teh koncih Indije je podobno kot bi na Dolenjskem iskal refošk. in ko me je receptor vprašal, če bi “bir”, sem najprej pomislil na medveda, kot pa čarobni napitek iz hmelja. Zadnje dni so bili polni smešnih prigod in zajtrki so bili le eni izmed njih. Vedno, ko vidim, da je v Indiji zajtrk vključen v ceno, vem, da bodo stvari zanimive. Zajtrk št. 1. Pridem v prazno restavracijo hotela, kjer trije moški dobesedno mešajo meglo. Ko vprašam, kaj imajo, ponudijo trdo kuhana jajca in predlog sprejmem z navdušenjem. Rečem, da naj dodajo še kakšen chapati, kava pa bi bila že epska. In fantje gredo v akcijo, iz katere se vrnejo že čez dobro minuto. Z trdim kuhanim jajcem seveda, razrezanim na koščke, ki ni videl krop vode že kaksen teden dni, o capatiju in kavi pa ni bilo ne duha in sluha.  Zajtrk st 2 – isti hotel. Spet trije mojstri. Vprasam, kaj me caka danes in ponudijo mi toast. Ok. Super. Pri toastu tezko zgrešiš. Prosim, naj kar prinesejo v sobo in tam potem čakam. 10, 20 minut… Po 45 minutah mojster prinese goro toastov, vsi pa zažgani tako, da so skoraj neprebavljivi. Zraven pa marmelade za max 1 toast. je pa tokrat nepričakovano prišla kava, ki je odtehtala vse. No, današnja noč je bila pika na i epskim trem zadnjim dnem. Bajta sredi hoste, kjer sem spal, je sicer izgledala ok, samo sem točno vedel, kako bo ponoči. Začelo se je ob 10 – ples miši ali podgan na stropu hiške. Če one niso bile dovolj, so potem prišle predvidevam še opice, ker podgane, razen če niso mutirane, ne delajo takega hrupa. Vse je trajalo do jutra, ko sem imel na postelji kar nekaj “bobkov” simpatičnih živalc. Zdej pa v akcijo. Še tole meduzo spijem do konca, pred menoj pa je še eno zanimivo ljudstvo sredi gozdov države Chhattisgarh.