Kočevski rog je prepoln takšnih in drugačnih spomenikov zgodovine – ruševine vasi Topla Reber so le še ena izmed njih.
Vas, ki leži na strmem gorskem pobočju in je obrnjena proti sončnemu jugu (od tod tudi njeno ime), so v 14. stoletju naselili Kočevski Nemci. Zaradi geografske zaprtosti sredi mogočnih kočevskih gozdov so več kot 600 let ohranili svoje posebno staro nemško narečje, običaje in kulturo. Živeli so v sožitju z naravo ter se ukvarjali s kmetijstvom in gozdarstvom. Vse se je zaključilo pozimi med letoma 1941 in 1942, ko so se pod pritiskom vojne skoraj vsi izselili.
Popoln konec vasi je prišel nenadoma. Med veliko roško ofenzivo so italijanske vojaške enote 14. avgusta 1942 vas do tal požgale. Namen italijanske vojske je bil jasen: uničiti vsa bivališča in infrastrukturo v okolici Kočevskega Roga, da bi s tem partizanskemu gibanju odrezali vire oskrbe in zavetišča. Po tem usodnem dnevu se življenje v vas nikoli več ni vrnilo.
Mi smo v Toplo Reber zavili ob prvih, že skoraj pravih jesenskih dneh. Ob jutrih so se nad Krko že vile tiste klasične jesenske meglice, nekatera drevesa sredi kočevskih gozdov pa so že briljirala v svojih toplih barvah.
Če se danes odpravite na to območje, boste sredi zaraščene narave našli le še nekaj tihih pričevalcev preteklosti – ostanke kamnitih zidov, kakšno staro štirno in samoten cerkveni zvonik, ki je danes glavna atrakcija in najbolj fotogenična točka nekdanje vasi. No, če boste imeli srečo, vam ne uide niti srečanje z medvedom. 🙂
