Zadnji dnevi v pokrajini Chhattisgarh so bili verjetno kar med lepšimi na celotnem potovanju po deželah Orissa in Chhattisgarh. Če je bila pokrajina ob glavni cesti proti zahodu v znamenju vročine, prahu in ekstremne suše, so se stvari začele odvijati na boljše, ko sva enkrat zapustila glavno prometno žilo. Simpatične majhne vasice so namreč kar tekmovale, katera bo bolj luštna, barvita, predvsem pa čista. Ko običajno pomislimo na Indijo, jo vidimo umazano in polno smeti, a to je daleč od resnice. Večina vasic, ki sem jih obiskal, so bile kljub revščini urejene in bolj čiste, kot pa marsikje v Sloveniji. Celotno območje poseljujeta dve plemenski skupnosti, ki sta vpeti v pokrajino, v kateri živijo. Ljudstvo “Jungle Maria” je znano po svojih barvitih oblačilih, nakitu ter pernatih dekoracijah na glavi, ljudstvo “Deer horn Maria” pa po neverjetnih pokrivalih, ki jih nosijo samo moški. Drugače pa je med vsemi neverjetnimi stvarmi izstopal tudi lokalni šaman, ki sem ga ujel ravno med zdravljenjem bolnega vaščana. Ker sem imel priložnost videti to že marsikje v Afriki in tudi ponekod v Aziji, sem približno vedel, kaj me čaka. Če so na otoku Siberut v Indoneziji pri ljudstvu Mentawai šamani obglavljali kokoši, je bilo tukaj bolj enostavno – doktor je v tem primeru na stari leseni dilci le prelagal riževa zrna iz enega vzorčka v drugega.
