Prejšnji teden sem s kolesom spet zavil na krajši bikepacking izlet po Sloveniji. No, vse skupaj je bilo bolj podobno uživaškemu kolesarjenju po Posočju kot pa divjemu nabiranju kilometrov – a tokrat razdalja sploh ni bila pomembna.
Prvotni načrt je bil, da greva z Jakom skupaj, a je žal zbolel in moral ostati doma. Tudi moja začrtana pot je bila sprva daljša. Ko pa sem na radiu slišal, da ima Vipavska dolina ponoči “prijetnih” 30 stopinj, sem tisti del raje prestavil na kdaj drugič. Tako je bila na sporedu preverjena klasika.
V petek sem po delovnih obveznostih šibal mimo Kranjske do Rabeljskega jezera, kjer sem prespal. Zjutraj pa zgodaj čez Predel v dolino, in to ravno v trenutku, ko so gasilci z vso opremo noreli navzgor proti požaru na Planjavi.
Naslednja dva dni sta bila čisto uživanje in ponovno odkrivanje koncev Slovenije, ki sem jih obiskal že stokrat, pa se jih nikoli ne naveličam. 🙂 Zgodovina, konkretna doza naravnih lepot, vmes pa klepet s pravimi tujimi bikepackerji, ki so imeli za sabo neverjetne kilometre in zgodbe. Srečal sem tudi prijazne domačine, ki so me v tisti vročini reševali z vodo.
Pri Tolminu, ko je postalo že neznosno vroče, sem namesto proti jugu zavil proti Bohinju in še isti dan turo zaključil v Radovljici. Ko so mi v bližnjem kampu za nočitev postavili ceno 50 evrov na osebo, sem hitro ugotovil, da je to jasen znak, da je čas za odhod domov. 🙂
