Zadnji jesenski utrinki na haciendi na Dolenjskem

Sneg je že skoraj pred vrati, zato je skrajni čas, da ujamem še zadnjo jesensko objavo iz domačih krajev. 🙂 Premalo je prostih dni in vikendov, da bi v zadnji triadi leta uresničili vse, kar si zapišemo v plan. Čeprav je jesen moj najljubši letni čas, nam misli še vedno pogosto odplavajo na hrvaške otoke in na kajakiranje med njimi. Potem so na vrsti zlati macesni, ko je enostavno treba v hribe, brez kolesarskega izleta seveda ne gre, sem ter tja pa paše tudi na kakšen izlet malo dlje. 🙂 🙂

Tiste “proste” dni, ki vendarle ostanejo, najraje preživimo na naši haciendi — jeseni so okoliški kraji naravnost vrhunski. 🙂 V gozdu čez cesto rastejo jurčki kar eden nad drugim. 🙂 Na domačih drevesih nabiramo fige in kakije, ki zaradi mikroklime uspevajo skoraj bolje kot na Primorskem. Svetloba je mehka in topla. Jesenske barve pa… tiste bi lahko občudoval povsod in ves čas.

In potem še najlepše – zvečer, ko utrujeni zavijemo na domači prag, naložimo drva v našo mini pečko in uživamo ob dobri knjigi. 🙂

Lepa in čarobna je ta naša Dolenjska. Naj taka ostane. 😉