Prihod na sever Sulawesija po hektičnem vrvežu Balija oziroma Jave deluje skoraj neresnično. Tempo se upočasni, nikamor se več ne mudi in vse skupaj je pravi balzam za dušo in telo. 🙂
V Denpasarju se je naša pot razdelila — Ana je odletela domov, midva pa sva se podala proti severu, z isto staro željo: najti kraje, ki niso samo lepi, ampak so nekaj posebnega. Sulawesi je pri nas zapisan s posebnimi črkami že od prej. Pred dvema letoma nas je otok namreč popolnoma prevzel — od kulture Tana Toraje do fantastičnih otočij Sombori in Labengki ter divje lepote otoka Muna, ki leži malo bolj južneje. Sulawesi je enostavno ogromen in ogledanih imamo še kar nekaj lokacij, ki jih želimo obiskati.
Bunaken, ki že desetletja slovi kot ena najboljših potapljaških destinacij na svetu, naju je pričakal skoraj nepričakovano miren. Turistov je bilo presenetljivo malo, kar je celotni izkušnji dalo še poseben čar. Prvo noč sva zaradi močnega neurja ostala še v bližini Manada, potem pa sva se za tri dni preselila v “El Homestay Bunaken”. Tam naju je sprejel Stefen z družino, zaradi katerih je bil Bunaken še toliko bolj poseben. Gostoljubje je bilo neverjetno in počutila sva se kot doma.
A resnično bistvo Bunakena ni na kopnem. Otok je le izhodišče — pravo bogastvo se skriva v morju, ki ga obdaja. Koralni grebeni so neverjetni in naslednji dnevi so minevali v ritmu narave. Zgodnja jutra na vodi, iskanje delfinov, lenobni trenutki na peščenih sipinah in dolga dopoldanska ter popoldanska raziskovanja pod gladino na res spektakularnih lokacijah.
Vmes je ostalo še nekaj časa za športni ribolov, a dnevi so se vedno zaključili na najlepši možen način — z domačo hrano in prijetno družbo Stefenove družine.
hdhhd
