Dead Vlei, Namibija

Ok. Glede na vse moje objave in fotografije verjetno že veste, da obožujem minimalizem. Da je fotka čim bolj čista, da te zadane z vso svojo preprostostjo na eni strani in čarobnostjo na drugi. Pa naj gre za portretno fotografiranje, pokrajinsko ali poročno. Ko je elementov preveč, se počutim popolnoma izgubljeno in brez vsakih idej. Dead Vlei, solna zaplata sredi puščave Namib bi bila težko še bolj minimalistična. Če vprašate mene, gre za sveti gral pokrajinskega minimalizma. Kraj, kamor bi se z veseljem vračal in skušal to lepoto vsaj deloma pokazati tudi ljudem, ki tega kotička našega sveta ne bodo obiskali. Prvič sem jo uzrl pozno popoldan. V vsej svoji veličini se je kopala v pozno popoldanskem soncu. Slana zaplata, suha drevesa in zlate stometrske peščene sipine okoli nje. Kičasto za znoret. Naslednje jutro, ko sem jo zopet obiskal, je bilo vse skupaj še 100x boljše. Nikjer žive duše – samo nezemeljska pokrajina in jaz z mojo črno škatlo. Božansko. 🙂

Ok, you probably already know that I love minimalism. I like photos tajta are as clean as possible. Whether it’s a portrait, landscape or wedding photo. When there are too many elements, I feel completely lost and without any ideas. Dead Vlei, a salt patch in the middle of the Namib desert can not be more minimalistic. If you ask me, this is the holy grail of landscape minimalism. It was late afternoon when I saw this beauty for the first time. In all its glory it was glowing in late afternoon sun. Salt patch, dry trees and golden sand dunes around it. The next morning, when I visited it again, it was even better. There wasn’t a soul – only alien landscape and me with my black box. 🙂