Iz kaotičnega Tokija na džungelski Iriomote

Od našega zadnjega javljanja je minilo že kar nekaj dni in po vsem dogajanju niti ne vem s čim naj začnem. Multimilijonska prestolnica Tokyo je bila kar konkreten šok za naša čutila, navajena japonskega podeželja. 🙂 Množice ljudi na vsakem koraku, predvsem pa na najbolj markantnih točkah so neverjetne. In ko smo drugo jutro ob uporabi metroja doživeli še tokijski “rush hour” oziroma jutranjo konico, nam stvari niso bile prav nič več jasne. Prizorov, ko zaposleni gospodje iz metroja z belimi rokavičkami porivajo v že tako prenatrpane vagone še dodatne potnike, oblečene v elegantna poslovna oblačila, s poslovnimi kovčki v rokah, ne bom pozabil nikoli. Drugače pa so tudi v Tokyu kotički, kjer lahko zbešiš množicam ljudi – no recimo. 🙂 Skoraj celotni sobotni dan smo tako preživeli v mestnem parku ob opazovanju fantastičnih tradicionalnih japonskih porok in opazovanju praznovanja njihovega pomembnega otroškega praznika, ki so ga praznovali ravno te dni. Domačini, oblečeni v njihova tradicinalna oblačila so bili prava paša za oči. No, zelo hitro pa smo ubežali mestnemu vrvežu in se podali v čisto nasprotje. Če velja otok Ishigaki za precej razvitega in turističnega (kjer pa se brez težav ogneš tistim nekaj turistom), pa velja otok Iriomote za “last frontier” Japonske. Prava džungelska zaplata zemlje sredi morja ponuja res neverjetne možnosti za aktivnosti v naravi. Poleg izleta z morskim kajakom, ki je bil nepozaben, smo dodobra raziskali tudi notranjost otoka – čarobne slapove, čudovite mangrove… Skratka čista uživancija. Celotna japonska zgodba se čez nekaj dni žal konča. Jutri najprej na osrednji otok Okinawa, kjer bo še nekaj časa za uživanje na morju, potem pa nazaj v očitno mrzlo Slovenijo.