.jpeg)
Kljub temu, da so mi Dolomiti najlepši hribi na svetu, smo tja nazadnje zavili že pred sedmimi leti. Ljudje smo pač čudna bitja – običajno silimo na druge konce sveta, za kar plačujemo konkretne dinarčke, lepe kraje, ki jih imamo praktično za ovinkom, pa obiščemo le takrat, ko pade vse drugo v vodo. 🙂
Pravijo tudi, da je poleti v zadnjih letih tam taka gneča, da človek skoraj znori, jeseni pa je bila v prvem planu vedno kakšna druga destinacija – in Dolomiti so znova odpadli. No, za letošnje krompirjeve počitnice se je vse lepo poklopilo: potepi v bolj oddaljene kraje so odpadli, Dolomiti pa so skupaj s severnim delom Gardskega jezera spet postali aktualni.
Ker Dolomiti ponujajo res nešteto pohodniških izletov najrazličnejših težavnosti, smo najprej zavili k znamenitemu jezeru Croda da Lago, ki je znano po svoji neverjetni jesenski kulisi. Pohod je enostaven, najlepši seveda ob sončnem vzhodu, a tudi ob drugih urah dneva ga ne bi bilo težko vzljubiti. 🙂 O sami pokrajini nima smisla izgubljati besed – gre preprosto za čisto poezijo. 🙂
Pa še to – Dolomiti so me kljub svoji ekskluzivnosti prijetno presenetili tudi s cenami prenočišč. Simpatični apartmaji, ki smo jih imeli za nas tri, niso bili dražji od 90 evrov, ponekod je bil v ceno vštet tudi zajtrk. Resda ni šlo za presežke, a povsod je bilo čisto in udobno. Aja, kampiranje v kampu bi nas prišlo le nekaj evrov ceneje. 🙂
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
