Nezemeljski Tuzbair, Kazahstan

Ker nisem imel pojma, kaj me čaka zunaj in ker je bilo že v šotoru mrzlo za znoret, sem le stežka našel motivacijo, da sem se že v temi skobacal iz tople kazahstanske vojaške vreče in zapustil udobje šotora. 🙂 Že od nekdaj nisem jutranji tip človeka in jutranja fotografiranja so mi še vedno nekako tuja. 🙂 A tistega jutra ni bilo težko dobiti motivacijo za raziskovanje Tuzbair-ja. Če so se na eni strani šotora dvigale mogočne skalne formacije bele barve, me je na drugi pričakalo ravno slankasto dno posušenega starodavnega morja. Pokrajina Tuzbair je bila čarobna, a totalno nezemeljska. V njej bi se lahko izgubljal dneve. A ker je bilo pred nami še nekaj fantastični lokacij, je bilo potrebno po obilnem Sergeyevem zajtrku počasi oditi naprej.

* * *

Since I had no idea what was waiting for me outside and because it was soo cold already in the tent, I had a hard time finding the motivation to jump out of the warm Kazakh military bag and start wandering around. 🙂 But that morning it wasn’t hard to get the motivation to explore Tuzbair. If mighty white rock formations rose on one side of the tent, the flat salty bottom of the dried ancient sea awaited me on the other side. The Tuzbair was magical, but totally unearthly and it would be great to explore it for a day or two. But since there were still some fantastic locations ahead of us, it was necessary to slowly move on after Sergey’s hearty breakfast.