Če glede na oddajo centrifuga na Val 202 prvomajske praznike nekateri povezujejo z začetkom sezone čevapov :), so pri nas prvomajski prazniki, če le dopušča vreme, v znamenju kajakiranja. Lansko leto smo odkrivali šibeniški arhipelago, tokrat pa smo zaradi pomanjkanja časa zavili na bližnji Cres in Mali lošinj. Kamping Bijar, kamp v Osorju, ki hvala bogu še vedno kljubuje “modernim” trendom mobilnih hišk, ki drugače kraljujejo na marsikaterih drugih hrvaških otokih, je bil res fajn lokacija za odklop od vsega. Prijazno osebje, lep ambient, predvsem pa občutek, da dejansko kampiraš in nisi edini “čudak”, ki v 21. stoletju še vedno spi v šotoru na tleh, so faktorji, zaradi katerih bomo tja zagotovo še zavili. In če je bil že sam Osor na trenutke dovolj, da smo se imeli prav fajn, je bilo treba zaviti tudi na morje. Plan je bil sicer bolj velikopotezen, a smo ga morali pozno popoldan zaradi nadležne moje poškodbe na koncu na žalost spremeniti. A vseeno je bil dan kot se šika. Najprej do otoka Oruda, potem do sosednjega otoka Palacol, kjer smo v bizantinski trdnjavi neuspešno iskali skriti zaklad. Sledilo je veslanje do obeh otočkov Vele in Male Orjule, siesta pri do pred kratkim zapuščeni hiški, ki pa je glede na nova okna dobila novega lastnika, potem pa namesto na Ilovik počasi nazaj. Vmes seveda ni šlo brez opazovanja tun in spet delfinov, ki so nas tokrat obiskali na le nekaj metrov. Škoda le, da nisem takrat pod vodo vtaknil gopro, ker bi kakšnega med njimi zagotovo ujel tudi v objektiv. Skratka, živel 1. maj. 😉