Ruang – pozabljeni otok na robu Sulawesija, Indonezija

Gora … ali pa kar otok Ruang. Najjužnejši stratovulkan v arhipelagu Sangihe, nekje severno od Sulavezija v Indoneziji. Celeotni arhipelago obišče le peščica popotnikov in to, skupaj z objavljenimi fotografijami, je bil tudi ključni razlog, zakaj sva z Jakom zavila v ta konec sveta.

Pot do tja ni ravno enostavna. Do bližnjega otoka Tagulandang sicer vozijo ladje iz Manada, ampak “redno” v teh krajih pomeni nekaj čisto drugega kot pri nas. Če vreme ni na tvoji strani, pač čakaš. Dan, dva… ali več. In tudi ko je vreme lepo, ni nujno, da si povsem brez skrbi — kakšen teden po najinem povratku domov nama je lokalni vodič poslal video gorečega nočnega trajekta, ki je končal prav na tej relaciji.

Ruang je bil najina prva postaja. Zgodaj zjutraj smo z majhnim ribiškim čolnom zapustili Tagulandang in se odpravili proti otoku, ki med domačini vzbuja pravo strahospoštovanje. Vožnja je minila v skoraj popolni tišini — tisti čudni, težki tišini, ko veš, da se približuješ nečemu mogočnemu.

Ruang je namreč aktiven vulkan. In ne samo to — ima precej temno zgodovino. Zadnji izbruh, 16. aprila 2024, je bil silovit. Tako silovit, da so oblasti evakuirale celoten otok in tudi prebivalce sosednjega Tagulandanga. Obstajala je celo realna nevarnost, da bi se otok preprosto pogreznil v morje. Letališče v Manadu so zaprli, na Ruangu pa so bile uničene praktično vse hiše.

In to začutiš takoj, ko stopiš na kopno.

Turkizno morje, ki te spremlja celo pot, v trenutku izgubi svoj čar. Pred tabo so prazne, porušene vasice. Sledi naglice. Občutek, kot da so ljudje samo vstali in odšli. Dnevne sobe, šolske učilnice, cerkev… vse stoji tam, tiho in zapuščeno. Srhljivo. Precej žalostno.

Na vrh vulkana sicer vodi zahtevna pot, ampak zaradi strupenih plinov vzpon trenutno ni varen.

Popoldne smo pobegnili nazaj na morje. Do majhnega atola Pasighe, kjer smo poskusili srečo z ribolovom. Ulov ni bil nič posebnega, ampak to sploh ni bilo pomembno. Voda tam… nerealna. Ena najčistejših, kar sem jih kdaj videl. Ko te ujame močan tok, imaš občutek, kot da lebdiš nad koralnimi vrtovi.

In ja, v te kraje se je splačalo priti že zaradi slednjega.

Archives

Categories