S kolesom med medvede – Ponikve in Kočevski gozd, Slovenija

Zadnje čase, sploh pa po neljubem dogodku pred dobrim tednom dni, se veliko govori o tem, ali je medvedov preveč ali premalo in ali je sobivanje z njimi sploh možno. Skoraj identična debata je tudi po vsakem napadu volkov na drobnico. Na eni strani zagovorniki živali, na drugi tisti, ki se zavzemajo za zmanjšanje populacij, no nekateri kar za eliminacijo le teh. Tale zapis drugače ni namenjen temu, da bi polemiziral z eno ali drugo stranjo. Rad bi le delil nekaj nasvetov, idej, ki so nam jih zaupali sogovorniki, ki živijo na področjih, kjer je tovrstnih živali veliko in ki glede na naše izkušnje več kot funkcionirajo. Pri svojih pogostih potepanjih po divjih kotičkih Slovenije se držimo enega fajn nasveta, ki zaenkrat deluje. Tale zvonček, ki ga vidite na spodnji fotografiji in je v tem primeru privezan na kolesarsko “balanco” je en fajn in enostaven pripomoček, ki preprečuje neljuba bližnja srečanja z medvedi in podobnimi bitji. Starejši stric iz kočevskih koncev nam je tole zaupal že pred leti in zvonček gre od takrat z nami na vsak kolesarski in pohodniški izlet. Več neljubih srečanj smo imeli v naši družini s kačami strupenjačami. Skoraj vedno, ko smo se odpravili na ture po hrvaških otokih, smo naleteli tudi na modrase in gade in dostikrat je bilo srečanje čisto preblizu. Ko smo potem pred leti po končani turi debatirali z lokalnim starejšim stricem, nam je ta delil en tak fajn enostaven trik. Če so v njegovih mlajših časih na čevlje montirali kovinske ploščice, ki so ob hoji udarjale ob tla, pa lahko sedaj namesto ploščic uporabimo kar pohodniške palice. Pohodniško palico namreč zavežeš za pas in jo napol zloženo vlečes za seboj. Kovinska ost na koncu le-te udarja po tleh, s tem ustvarja vibracije, na katere pa so kače ekstremno občutljive. Od takrat na vsakem pohodu po kamnitih poteh hrvaških otokov uporabljamo ta trik in od uporabe le tega kač blizu ni bilo več.

Aja, pa še nekaj o kolesarskem izletu v kraljestvo rjavega medveda. 🙂 Z mulcem sva tokrat zavila v osrčje Kočevskega roga – z zvončkom seveda. 🙂 Iz Gač najprej do najlepših travniških planjav Ponikve in Resa, potem pa mimo Baze 20 nazaj proti Dolenjskem toplicam in “našmu brlogu”. 🙂 😉 Medvedov ni bilo, ker sva očitno zganjala prevelik kažin. Se je pa eden očitno precej ustrašil, ker ga ni spustil v “hlače” ampak na sredo poti. 🙂 🙂

Archives

Categories