Že deset dni je za nami in mogoče je čas, da strnim prve vtise. Ob flaši prijetno hladnega Bintanga preživljamo zadnjo noč v simpatičnem in preprostem hotelčku nad le še enim izmed mnogih zalivov južne obale otoka Sumba. Hotel, ki je v osnovi namenjen lovilcem najboljših valov, ponuja spomine na čase, ko sva z Ano pred desetletji z ostalimi popotniki odkrivala čare Azije in pri tem uživala v raznoliki družbi popotniških obrazov s celega sveta. Tako kot takrat večere preživljamo v družbi sorodnih duš iz Avstralije, delimo z njimi popotniške zgodbe, kramljamo o dogajanju po svetu in bližamo svetove, v katerih živimo. Eden izmed sosedov, mlad avstralec izklesanega telesa, ki se ga ne bi branili niti grški bogovi, je ob novici, da prihajamo iz Slovenije, začel metati ven vse možne slovenske besede, vse pa se je zaključilo z našim mojstrom Dončičem, ki je njegov veliki idol. Drugače pa je celotno potovanje nepričakovano obarvano precej slovensko. Najprej sem na letalu proti Aziji srečal srednješolskega sošolca s familijo, prvi tujci na otoku pa so bili “tujci” iz Zadobrove. Slovence srečaš res vsepovsod. Še kaj o Sumbi? Kljub temu, da naj bi bilo trenutno suho obdobje, imamo dež praktično vsak dan, moti pa predvsem močan veter, ki res nagaja. Temperature so kljub temu, da smo v tropih, precej nižje od trenutnih temperatur v domačih krajih. Drugače pa je Sumba fantastičen otok, ki ponuja odklop od ponorelega turizma SV Azije – dvomim pa, da bo temu trendu kljubovala še zelo dolgo. Otok, ki ga lahko brez težav raziskuješ nekaj tednov, ponuja praktično vse, kar si popotnik želi – zanimivo kulturo prebivalcev, ki je neverjetno povezana z okoljem in živalmi, ki jih obkrožajo, fantastično pokrajino in odlično azijsko hrano. In še to – cene so vrhunske.