Sumbra + Java intro – povzetek potovanja po Sumbi in vzhodni Javi, Indonezija

Več kot 17.000 otokov, ki jih najdemo v indonezijskem arhipelagu, ponuja neverjetno paleto potovalnih destinacij. Če smo prvič tja zavili leta 2016 in dodobra raziskali otok Sumatro, smo se v Indonezijo spet vrnili lansko leto, ko je bil v igri otok Sulawesi. Letos smo se tudi ali pa predvsem zaradi želja Jaka tja vrnili še enkrat – tokrat je bila na vrsti Sumba in del vzhodne Jave. V bistvu je bilo potovanje razdeljeno na dva dela. Otok Sumbo in Javo smo obiskali vsi trije, Ana je potem zaradi službenih obveznosti odšla domov, midva pa sva s posebnim razlogom zavila še na severni Sulawesi, a o tem več v naslednji objavi.

Večina obiskovalcev obišče otok Sumba za 4-7 dni, pri tem pa obiščejo tiste najbolj znane lokacije na vzhodu in zahodu otoka. Po naših 10 dneh, preživetih na otoku lahko rečemo le hvala bogu, da tudi tokrat nismo padli v “ustaljene” kalupe obiskovalcev. Otok namreč ponuja res veliko in zaradi tega je lahko brez težav samostojna destinacija za 2-3 tedne raziskovanja.

Najboljši način za raziskovanje otoka je z najetim motorjem ali avtom z voznikom in slednje smo izbrali tudi mi. Voznik Moses (+6281238140208), katerega kontakt smo dobili od kolegov, se je izkazal za super izbiro in toplo ga priporočam vsem, ki bodo tja zavili v prihodnje. Prenočišč je ravno dovolj, cene le teh kot tudi hrane so več kot ugodne, če pa želite oz. ste ljubitelj luksuza, pa najdete na otoku tudi nekaj najdražjih hotelov na svetu – zmaga Nihi z najdražjim paketom, ki stane cca. 16.000 EUR na noč – prevoz z letališča in nazaj naj ne bi bil vštet v ceno. 🙂

Otok Sumba niso le lepe plaže, simpatične vasice, prekrasni slapovi, zanimivi pohodi… Otok Sumba so predvsem ljudje z neverjetno zanimivo kulturo, običaji, zanimivi festivali in tradicionalnimi dogodki, ki dajejo otoku še poseben draž. Med našim obiskom smo imeli čisto po naključju priložnost videti in doživeti kar nekaj res spektakularnih stvari. Najprej so bile na vrsti lokalne konjske dirke, potem prisostvovanje tradicionalnemu pogrebu, ki nas je v veliki meri spomnil na pogrebne slovesnosti v pokrajini Tana Toraja na Sulawesiju, ne moremo pa tudi mimo spoznavanja neverjetne vezi med lokalnimi prebivalci in konji, ki te kot ikone otoka spremljajo praktično povsod. Odnos domačinov s temi živalmi je res neverjeten in občuduješ ga lahko na vsakem koraku. Dejstvo, da v njihovi mitologiji prav konj ponese dušo pokojnega v onostranstvo pove vse o tem, kakšno vlogo ima to bitje v njihovi kulturi.

Kar me je še posebej navdušilo pa je bila klima, ki je vladala med popotniki sami. Večerna druženja s sorodnimi dušami iz različnih koncev sveta so me ponesla v neke stare čase, ki sem jih bil deležen v mojih prvih letih potovanj. Druženja s popotniki so bila vedno nekaj posebenga in iz tistih časov z Ano gojiva še vedno kar nekaj stikov z osebami iz različnih koncev sveta.

Ob koncu potovanja smo za nekaj dni skočili še na sosednji vzhodni del Jave. Otok Bali nam je bil le odskočna deska in tranzitna točka, kjer pa si nismo pogledali prav nič. Vzhodni del Jave je bil drugače OK, sploh če odmislim neverjetno gnečo ob nočnem pohodu na vulkan Ijen. Kaj takega nisem videl še nikoli in spet hvala bogu, da se še vedno najdejo kraji, ki so popolno nasprotje videnega. 🙂 🙂

Aja in še to. Pravijo, da bo otok Sumba v naslednjih 10-20 letih postala drugi Bali. Če želite torej videti in doživeti otok v bolj pristni obliki, odidite tja čim prej. 😉 Pa še to – glede na to, da sta tik za našo vožnjo s trajekti v Indoneziji tokrat potonila kar dva trajekta, bomo v prihodnje kar objavili, kdaj spet zavijemo na katerega – ker očitno se ni fajn voziti s temi čebri po tem, ko smo z njimi zaključili mi. 🙂