Tropska karibska idila na arhipelagu San blas, Panama

Arhipelag San Blas z več kot 300 večinoma neposeljenimi otoki leži na karibski strani Paname in je verjetno največja turistična atrakcija dežele. Karibske plaže in majhni idilični otoki prerasli s palmami, so pravi magnet za obiskovalce. Kljub temu, da se otočje ponaša tudi ali pa predvsem z unikatno kulturo ljudstva Kuna, pa večina obiskovalce arhipelag obišče predvsem zaradi prelepih plaž, čudovitega morja, odličnega jadranja… O San Blasu sem prvič bral že nekaj 10 let nazaj in tisto, kar me je pritegnilo, so bile neverjetne fotografije pripadnikov indijancev Kuna, ki poseljujejo nekaj 10 otokov arhipelaga. A o tej plati otočja bom več napisal v naslednji objavi – tokrat pa nekaj besed in fotografij o plažah, morju in uživanciji. 🙂 Če je bila do pred nekaj leti že sama pot do pristanišča, od koder se s čolni odpelje na željen otok, prava avantura, pa je asfaltirana cesta omogočila malo lažji pristop do raja. Pot od Panama city do pristanišča še vedno traja cca. 2h, vse je odvisno od voznika, ki je bil v našem primeru sicer OK, a hitrost je bila njegova norost. 🙂 Vožnja je bila bolj podobna vožnji na vlakcu smrti v kakšnem lunaparku in na cilj smo prav vsi prišli na pol zeleni in tik pred izbruhom. 🙂 🙂 S pomočjo agencije “Panama travel unlimited”, ki so nam jo priporočili kolegi in jo priporočamo tudi naprej, smo se odločili za tridnevno uživancijo na otoku Yansailadub (Yani), kjer pa bi brez težav ostali še dlje. Otok je v lasti res simpatične družine indijancev Kuna, ki so vedno pripravljeni pomagati in ustreči vsem željam. Pot od pristanišča do otoka je bila nora, valovi so bili visoki med 3-5 metrov in vse skupaj je mejilo na blaznost. Na srečo je bila pot nazaj OK, zaradi turbolentnega vremena pa smo morali odpovedati izlet do najbolj oddaljenega dela arhipelaga po imenu Cayos Holandeses. Na otoku smo se odločili, da bomo spali v šotoru, ki smo ga prinesli s seboj in kampiranje med fantastičnimi palmami je bilo čisto po našem okusu. Naslednji dopoldnevi in popoldnevi so tako minevali ob raziskovanju bližnjih otokov, snorklanju na potopljeni ladijski razbitini in manjših koralnih grebenih, opazovanju domačih morskih psov otoka Yani, jutranjem in večernem ribolovu, poležavanju na plaži, uživanju v odlični lokalni kulinariki… In seveda spoznavanju in druženju z Kuna indijanci, o katerih pa več v naslednji objavi.