Prav kul mi je, da lahko s skoraj 17-letnim mulcem še vedno počnem stvari, kot sva jih počela dober teden dni nazaj. Ker je prvi bikepacking trip zaradi bolezni zamudil, je bilo treba – takoj ko je vsaj malo prišel k sebi – spet na kolo. 🙂 Tokrat sva posnemala turo tujih bikepackerjev. Njuna razburljiva pot je bila sicer malo daljša in podaljšana še do grebena Košute, midva pa sva jo na tej točki pičila nazaj proti domu.
Med tednom sva popoldne štartala od doma in na hitro švignila do gondole na Veliko planino. Ideja je bila, da delni sončni mrk gledava tam zgoraj, a sva hitro ugotovila, da nama razgled tisti večer malce kvari sosednji Krvavec. A kljub temu je bil začetek odličen!
Naslednji dan je sledil spust do Luč, nato pa mimo Solčave najprej lepo do Logarske doline, od tam pa strmo navkreber na Solčavsko panoramsko pot. Večer sva zaključila pri super prijaznih lastnikih Planinskega doma Majerhold, kjer so naju navdušili z odličnimi štruklji.
Zadnji dan naju je čakal zgodnji vzpon na Pavličevo sedlo, sledil je spust v Avstrijo in nato še en vzpon na prelaz Jezersko sedlo. Logarska je bila ob najinem ponovnem prihodu že polna kolesarjev, midva pa sva po konkretnem zajtrku počasi odpedalirala proti domu.
V hudi pripeki, ko sva se vozila mimo neskončnih polj, je zmagala Jakova izjava: “Oči, tale ljubljanska kotlina je pa čist mimo. Sama koruza, ravnina in nič pametnega za vidt.” 🙂 Po vsem, kar sva videla prejšnje dni, je bila ta ravnina za najine oči res prava »revščina«.
Najina statistika: Skupaj sva v dveh dneh prevozila približno 150 km in premagala okoli 2500 višinskih metrov. Neprecenljivo!
