Mesto Kochi, ki mu pravijo tudi kraljica Arabskega morja, je bilo naša naslednja postaja na potovanju po Kerali. Zaradi trgovine z začimbami je bilo stoletja eno najpomembnejših pristanišč na pomorski poti med Azijo in Evropo. Že ob prvem sprehodu po mestu smo začutili zanimiv preplet kolonialne zgodovine in živahnega indijskega vsakdana, ki Kochi loči od številnih drugih indijskih mest.
Kochi je bil dolga stoletja središče trgovine s poprom, kardamomom, cimetom in drugimi dragocenimi začimbami. Sledi te zlate dobe so še danes vidne na vsakem koraku – v starih skladiščih začimb, med obrabljenimi kolonialnimi fasadami in v ozkih ulicah, kjer se še vedno mešajo vonji kardamoma, popra in morskega zraka.
Prav v Kochiju so Portugalci ustanovili prvo evropsko kolonialno oporišče na indijskih tleh. Kasneje so jih nasledili Nizozemci in Britanci, ki so s svojo arhitekturo in vplivom mestu pustili prepoznaven pečat. Zaradi prepletanja kultur, trgovskih poti in različnih verstev je Kochi še danes nekaj posebnega. Mnogi ga imajo za najbolj kozmopolitsko mesto v Kerali, k čemur zagotovo prispeva tudi bienale sodobne umetnosti, ki v mesto privablja umetnike in ljubitelje umetnosti z vsega sveta.
Za nas je bil Kochi predvsem postaja na poti proti jugu in vzhodu ter hkrati zadnja postaja pred vrnitvijo domov. Mesto ponuja prijetna prenočišča, odlične restavracije in sproščeno vzdušje. Najbolj pa nam je ostalo v spominu brezciljno pohajkovanje po zaprašenih uličicah Fort Kochija in sosednjega Mattancherryja.
Čeprav v Kochiju nismo preživeli veliko časa, je bil to eden tistih krajev, kjer ni treba obiskati vseh znamenitosti. Dovolj je, da se izgubiš v ulicah, opazuješ življenje okoli sebe in za trenutek začutiš duh mesta, ki je stoletja povezovalo Vzhod in Zahod.
