Za nami je verjetno zadnji letošnji bikepacking izlet in tokrat smo se, kot se spodobi, zbrali v polni postavi. 🙂 Če smo za prvomajske praznike zavili na Dugi otok, v avgustu pa sem sam raziskoval Posočje, z Jakom prekolesaril krog okoli Kamniško-Savinjskih Alp, smo tokrat vsi trije skupaj odpedalirali na Kras in v tržaški del Italije. Ti konci so res lepi in tja smo že večkrat zavili na enodnevne izlete. Ker pa smo imeli čas le za eno nočitev, smo si za tokratno ležerno turo izbrali naslednje kraje.
Start in cilj celotne etape sta bila v Kozini. Najprej nas je pot vodila do Lipice, kjer smo imeli srečo in ujeli ravno odhod lipicancev na pašo. Nato smo jo mahnili mimo Sežane skoraj do Griž ter se po slikoviti dolini reke Raše spustili vse do Štanjela. Iz Štanjela smo mimo Kobjeglave kolesarili do Komna, kjer je bil čas za zasluženo kosilo in odlično pinso (najdete jo v Pizzeriji na Plazu). Po krajšem poležavanju v senci nekje v okolici Volčjega Grada je sledila pot do Brja pri Komnu. Tam nas je čakala krajša učna ura zgodovine iz prve svetovne vojne. Ob obisku avstro-ogrskega vojaškega pokopališča, kjer počiva približno 3500 vojakov, človek nehote pomisli, da bi moralo takšne kraje v današnjih časih obiskati več ljudi – predvsem tistih vročekrvnežev, ki hitro pozabijo, zakaj je v vojni ugasnilo toliko mladih življenj. Popoldne smo prečili mejo z Italijo, se peljali skozi vasici Šempolaj in Slivno ter prispeli do Sesljana, kjer je sledila zaslužena osvežitev v morju. Prvi dan smo zaključili v bližnjem kampu, kjer smo preživeli večer.
Naslednje jutro smo že navsezgodaj po znameniti Napoleonovi poti pribrcali nad Trst, od koder so se odpirali čudoviti razgledi. V mestu je hitro padla obvezna kava, medtem ko sta preostala člana ekipe zavila na po njunih besedah “najboljši mangov ledeni čaj ever” (Home – Sapore di Casa). Po krajšem ogledu mesta in “sightseeingu” je bil čas za vrnitev proti domu. Po trasi nekdanje železnice Parenzane smo počasi odpedalirali nazaj navzgor do Kozine, kjer smo uspešno zaključili še en nepozaben kolesarski odklop. V dveh dneh smo nabrali približno 170 km in okoli 2000 višinskih metrov – popoln zaključek kolesarske sezone!
